HRANA

SPLOŠNO

O motnjah hranjenja govorimo, kadar hrana postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk. Ker so vzroki za njihov nastanek čustvene stiske, jih uvrščamo med duševne motnje, čeprav se navzven lahko kažejo s telesnimi znaki. 

​

MITI: 

• Duševne motnje “se zgodijo” ljudem šibkega značaja.  

• Ko enkrat zboliš za duševno motnjo, nikoli več ne ozdraviš.  

• Duševne motnje niso “prave” bolezni. 

• Posameznik si je sam kriv, da ima duševno motnjo.  

• Ljudje, ki potrebujejo psihiatrično pomoč, morajo biti zaprti v bolnišnici. 

• Ljudje z duševnimi motnjami so bolj nasilni kot drugi ljudje. 

• Otroci in mladostniki nimajo duševnih motenj.  

• Ljudje z duševnimi motnjami ne morejo opravljati odgovornih in pomembnih služb. 

​

DEJSTVA: 

• Duševno motnjo lahko doživi vsak izmed nas. 

• Veliko ljudi popolnoma ozdravi.  

• Pri nekaterih se motnja ponavlja, a jo ob ustrezni podpori in zdravljenju uspešno obvladujejo. 

• Duševne motnje so posledica sprememb v delovanju možganov in soprav tako bolezni kot nekatere druge, na primer sladkorna bolezen, astma ali bolezni ožilja.  

• Večina ljudi z duševno motnjo živi kvalitetno življenje doma in v skupnosti, kadar je motnja dobro vodena in imajo podporo okolice.  

• Ljudje z duševnimi motnjami niso bolj nasilni.  

• Razlogi, da postanejo nasilni, so takšni kot pri vseh ljudeh: strah, občutek ogroženosti, prekomerno uživanje alkohola ali nekaterih drog in drugo. 

• Duševne motnje se lahko pojavijo tudi pri otrocih in mladostnikih, le da jih včasih težje prepoznamo, saj se lahko kažejo drugače kot pri odraslih.  

• Ljudje z duševnimi motnjami, tako kot drugi ljudje, lahko opravljajo dela skladno s svojimi znanji, izkušnjam 

​

VZROKI MOTENJ HRANJENJA:

• Vzroki motenj hranjenja so zelo raznoliki. Veliko je povezano z družinskim okoljem in vzgojo, ne le na področju prehranjevanja, ampak v enaki meri tudi na področju medosebnih odnosov in samopodobe. 

• Tako med dejavnike tveganja prištevamo odnos staršev do hrane, morebitno nasilje v družini, odnose med starši, podrt sistem vlog v družini, uporabo hrane kot vzgojni pripomoček in podobno. 

• Velik dejavnik je poleg družine tudi družba, ki lahko s svojimi merili idealne podobe posameznika prisili k drugačnemu, precej samokritičnemu odnosu do lastnega telesa, zaradi katerega se pri posamezniku spremeni odnos do prehranjevanja. 

• z motnjami hranjenja  so povezani tudi biološki dejavniki tveganja (na primer zgodnja debelost), ki lahko  še okrepijo negativen vpliv družbe na samopodobo. 
  Motnje hranjenja se danes pojavljajo tako pri moških kot pri ženskah, čeprav so bile ta stanja na začetku bolj povezovana z ženskim spolom. Še vedno sicer velja, da je več žensk z motnjami hranjenja kot moških, a se razmerje spreminja. 

• Poznamo več vrst motenj hranjenja, ki opredeljene kot duševne bolezni in se razlikujejo od motenj prehranjevanja, ki jih lahko v določenih primerih razumemo tudi kot nekakšno predstopnjo motenj hranjenja. 

​

POMOČ: 

• Osebni zdravnik 

• Tom telefon (116 111) 

• http://www.svetovalnicamuza.si 

• http://svetovalni-svet.si/oblike-pomoci/

​

VIRI:

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zakaj_molcimo_zlozenka.pdf 

https://www.lekarnar.com/clanki/motnje-hranjenja 

https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-hranjenja